Ali si pripravljen sprejeti izziv?

Imaš rad/a ekstremna tekmovanja? Potem je dvanajsti BME International 24-urni izziv programiranja, Challenge24 pravo tekmovanje zate! Na tekmovanju lahko uporabljaš katerakoli orodja, knjige, programsko opremo in programske jezike, razen zunanje pomoči, da dokončaš zadano nalogo.

Informatika ali umetna inteligenca? Teorija algoritmov, matematika? Lahko se poizkusiš v vseh, če misliš, da zmoreš.

Ekipe trojk, ki dosežejo finalno 24-urno rundo bodo morale dokazati, da so zmožne reševanja nalog hitro in učinkovito. Ne pričakujte lahke zmage! Od vas se lahko pričakuje profesionalno znanje ali ekstremna iznajdljivost. Jasno je, da boste rabili dobro organizirano in utečeno ekipo, ki učinkovito deluje tudi pod pritiskom.

Najboljši finalist bo nagrajen tudi z vrednostnimi nagradami. Med tekmovanjem bodo organizatorji zagotovili hrano, pijačo in seveda z nepogrešljivo kavo.
Prednost takega tekmovanja so predstavniki različnih sponzorjev, ki te lahko odkrijejo. Sponzorji so: SAP, Fornax, Google, iFlow, iGo ali Graphisoft.

Registrirate se lahko na strani http://ch24.org do 23.2.2012. Na strani lahko najdete tudi dodatne informacije.

Pozdrave,
Organizatorji

T4T (Training for Trainers) je letos potekal v Krakowu. Takoj po zaključeni proslavi 25. obletnice EESTEC LC Ljubljana sva se z Luko odpravila na avtobus in tako pričela dolgo in zanimivo pot do Krakowa. V Budimpešti sva skoraj zamudila avtobus, na katerem sva se pridružila EESTECovcem iz Sarajeva, Beograda in Zagreba. T4T je bil eden izmed najbolj delovnih EESTEC eventov. Treninge je vodilo pet super trenerjev, potekali pa so vsak dan od 9 zjutraj in se ponavadi zavlekli v pozno popoldne, včasih pa tudi v noč. Zadnji dan smo imeli participanti vsak svoj trening po parih. Priprave nanj so bile dolge in mučne. Večina nas je s pripravami začela že ob 5 popoldne, končali pa smo ob 6 zjutraj. Po dvournem spancu smo se odpravili v učilnico in uspešno opravili svoje treninge. Nato smo malce načrtovali našo trenersko prihodnost, zvečer pa smo tudi uradno postali kandidati za EESTEC trenerje.

Kljub vsem delu in učenju pa smo imeli čas tudi za družbo in Krakow. Med eventom smo imeli dan počitka, ki je bil namenjen city rally-u. Tako smo odkrili nekaj mestnih zanimivosti in med drugim našli pivnico  z več kot 100 različnimi pivi. Pogledali smo si tudi nov muzej z ruševinami starega mesta, ki je pod glavnim mestnim trgom. Doživeli smo tudi nočno življenje in kar nekaj zanimivih dogodivščin ter neprespanih noči. Ker smo bili čez dan zelo delovni, smo se nekajkrat odrekli zabavam v mestu, to pa ni ustavilo odličnega druženja v hotelskem skupnem prostoru

Spet in spet in spet se odpravljajo Ljubljančani v Beograd, naš drugi dom.

Tokrat na žalost samo eden, ampak definitivno nas gre naslednjič več!

Teden je potekal dokaj sproščeno, kar je značilno za izmenjave, na dan prihoda smo večinoma poležavali v hostlu in se spoznavali z drugimi udeleženci. Zvečer nas je čakal spoznavni žur, kjer je bilo, kot je v navadi v Beogradu, več članov EESTEC Beograda kot pa udeležencev dogodka.
Na prvi dejanski dan dogodka smo se po zajtrku odpravili na slovesno otvoritev dogodka, kjer so organizatorji spregovorili nekaj besed o dogodku ter LC Beogradu, na koncu pa so povabili tudi mene, da povem nekaj besed o mojih izkušnjah z njimi, saj je bil to že moj četrti dogodek v Beogradu. Na srečo ni bilo prisotnih predstavnikov podjetij, ki so sponzorirala dogodek in smo lahko imeli rahlo neformalne govore Za tem smo se odpravili proti muzeju Nikole Tesle, ki je v zimskem času opremljen malo drugače, z raznimi novoletnimi voščilnicami, ki jih je dobival Tesla v Ameriki. Prav tako so ravno popravili t.i. Tesla coil, ki je ob delovanju osvetljeval nepriključene neonske luči, ki smo jih držali v rokah. Po kosilu smo imeli ogled Beograda, ki je ostal nespremenjen od mojega zadnjega obiska, edino pogrešali smo sneg v teh “zimskih” dneh. Zvečer pa nas je čakalo nekaj posebnega, enkrat na leto se za božič organizira na fakulteti za elektrotehniko (V 1. nadstropju arhitektura, v 2. nadstropju gradbeništvo) božično zabavo v maskah, kjer se je letos zbralo 5000 študentov obeh fakultet, napravljenih v vsako možno stvar, ki si jo zamisliš. Prav tako je istočasno potekalo v mnogih učilnicah mnogo žurk (70′, 80′, 90′, club, heavy metal, narodna, trance itd….) tako, da je bilo nekaj za vsakogar. Žur se je že prezgodaj končal, saj niti ne vem če smo si ogledali vse različne sobe z glasbo.
Drugi dan je sledil ogled nekega zabaviščnega parka, približno v velikosti gospodarskega razstavišča, kjer smo se vozili z raznimi napravami in kupovali poceni kitajske igrače. Po kosilu smo imeli nekaj prostega časa, da smo se lahko pripravili na božično večerjo in potem odpravili na formalni ples na fakulteti za elektrotehniko, kjer je bilo podeljenih nekaj nagrad za najbolj uspešne študente in društvenike, med njimi je bil tudi kakšen EESTECovec. Noč se je nadaljevala z družabnimi plesi in glasbo, v stilu salse, chachacha, ipd.
Tretji dan nas je čakal City Rally, kjer smo morali tavati po mestu in iskati določene predmete/zgradbe/lokacije in skušati nabrati največ točk za zmago. Zvečer smo imeli mednarodno večerjo, kjer sem bil priča neverjetnemu dogodku; tekom večera so se organizatorji dogodka prvič spoznavali, saj so bili vsi deli ekip, ki do tedaj niso imela skupnih opravkov.
Četrti dan smo se odpravili na ekskurzijo do Velike Plane, kjer nas je pogostil sam župan in z nami preživel nekaj časa, medtem, ko nas je nekaj dalo intervju za nekaj televizijskih oddaj. V tem trenutku sem bil zopet izpostavljen, ker sem vztrajal, da odgovarjam na vprašanja v angleščini, kar je za Slovence očitno nesprejemljivo (beri; ne govorim srbsko).
Zadnji dan smo imeli dokaj prost dan, s to izjemo, da smo šli na nekaj hitrih iger bowlinga v mesto. Naslednje jutro pa smo se že začeli poslavljati od vseh soudeležencev in tudi jaz sem se odpravil na svoj zgodnji vlak domov…

…ki sem ga zamudil, in se potem odločil spremeniti svoje plane za novo leto in praznovati skupaj z Beograjčani. Naslednja dva dneva sem preživel po mestu, kjer sem se srečeval s prijatelji, ki jih tekom tedna nisem videl, prav tako pa sta v Beograd prišla dva Nizozemca, s katerima smo se spoznali tekom poletja. Novo leto nas je okoli 20 praznovalo pri eni izmed članic LC Beograda in tako se je staro leto zaključilo in novo začelo z druženjem z EESTECovci.

Pa naj bo naslednje še vsaj tako uspešno!

Vabljeni na prvi komispov trening za trenerje!

Prvi training for trainers bo med četrtkom, 8. in nedeljo, 11. decembra 2011.
Intenzivno 4-dnevno izobraževanje bo potekalo pri Kovaču v Osilnici, kjer boste pod vodstvom izkušenih, priznanih trenerjev pridobivali nova znanja.

Več informacij na http://komisp.si/napovedujemo-1-komisp-ov-tnt

Kot vsako leto, smo tudi letos v Ljubljani organizirali mednarodno EESTEC delavnico. Tokrat je nosila naslov “Bad cars gone electric” in je predstavila tematiko obnovljivih virov energije in električnih vozil. Delavnice se je udeležilo 19 udeležencev iz 15 različnih lokalnih komitejev po Evropi. Dogodek je bil sestavljen iz enakomerno uravnoteženega teoretičnega in praktičnega dela, poleg tega pa nismo pozabili na zadostno količino zabavnih aktivnosti kot je medkulturni večer ter spoznavanje nočnega življenja v Ljubljani.
V prvih dneh so udeleženci prisluhnili predavanjem, ki so jih pripravili priznani slovenski strokovnjaki. Poleg tega so v okviru city rallyja na zabaven način dodobra spoznali Ljubljano. V sredini tedna smo za sprostitev imeli ekskurzijo, kjer smo si najprej ogledali delavnico gospoda Andreja Pečjaka, ki se ukvarja s predelavo električnih vozil, pot pa smo za tem nadaljevali še proti Bledu. Sicer nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, a se zaradi tega nismo nič manj zabavali.
V popoldanskih urah pa so udeleženci iz raznovrstnega materiala izdelovali modele avtomobilov na sončno energijo. Pri tem so se skozi zabaven način lahko naučili mnogo stvari ter se soočili z realnimi problemi, s katerimi se sooča tudi sodobna avtomobilska industrija. Praktični del tekmovanja smo zaključili s tekmovanjem, kjer je vsaka ekipa svoje vozilo postavila na stezo ter se preizkusila v hitrosti in natančnosti.
Delavnico smo zaključili z obiskom mednarodne konference o električnih vozilih – Electromobility, za tem pa smo se odpravili v Kranjsko Goro na Mednarodni motivacijski vikend, kjer se nam je pridružilo še 100 drugih študentov, od tega kar precej EESTECovcev iz številnih bližnjih evropskih držav. Na motivacijskem vikendu smo pripravili 2 tematski zabavi ter treninge mehkih veščin, ostalo pa je tudi nekaj prostega časa za ogledovanje čudovite narave.
Tako delavnica kot motivacijski vikend sta se zaključila izjemno uspešno. Dosegli smo vse zastavljene cilje in udeleženci so bili zelo zadovoljni, kar je tudi nam kot organizatorjem najbolj pomembno

Hello Hello EESTECers,

I am very happy to inform you that EESTEC International has a new partner, StudentEvents.com, an online platform that provides students with an updated database of competitions, courses and conferences held worldwide. As you could all see in our website http://eestec.net/ for a couple of weeks we have been having a great widget provided by StudentEvents.com with a lot of interesting events all around Europe that I personally recommend you to apply if you have the chance.

The first great event, Duisenberg School of Finance: 2011 Open Day in Amsterdam (link) was held on 30.10.2011 and was a success! We will keep you informed about other projects.

EESTEC LC Ljubljana letos že četrtič zapored organizira spoznavni vikend za študente elektrotehnike, računalništva in informatike, ki se bo odvijal od 28.10.2011 do 30.10.2011 v Porentovem domu v Kranjski Gori. Vsi vemo, da nam primanjkuje deklet, zato smo zraven povabili še nekaj študentskih društev, ki bodo poskrbela za dobro razmerje fantov in deklet. Ker dogodek organiziramo v sodelovanju s tujimi lokalnimi komiteji po Evropi, smo ga poimenovali kar IMW (International Motivational Weekend) in bo zato tam tudi nekaj tujih študentov. Prvi večer bomo imeli kratko in zabavno predstavitev EESTEC-a nato pa bo sledil tematski dress-code žur z naslovom Superhero party, ki bo trajal do zgodnjih jutranjih ur. Naslednji dan bomo začeli s treningi mehkih veščin. Odločili se boste lahko za Teambuilding, Personal development, Leadership ali Creative thinking. Po kosilu boste imeli prosti čas za počitek in sprehod po prečudoviti okolici. Po večerji pa sledi druženje in priprava na še eno noro sexy zabavo z naslovom »I’m sexy and I know it«.

Števillo subvencioniranih mest s ceno 35€ je omejeno, za ostale prijavljene pa bo cena 55€, zato pohitite s prijavami. Cena vključuje prenočišče, vse obroke, prigrizke in pijačo na zabavah ter prevoz iz Ljubljane do Kranjske Gore in nazaj.

Prijave pobiramo na naslovu info@eestec-lj.org. Če je zmanjkalo subvencioniranih mest boste o tem obveščeni ob prijavi.

Rok za prijavo je 24. oktober 23:59.

Ko sem že mislil, da bom nekaj časa doma, saj nisem imel nobenih načrtov za potovanja, sem opazil, da bo v Minhnu kmalu potekal »Oktoberfest exchange«. Prijavil sem se le kak dan pred rokom za prijavo in kmalu izvedel, da sem sprejet .

Na pot sem se tokrat odpravil z vlakom. Bil sem edini participant iz Slovenije, sem pa kasneje izvedel, da je bil na istem vlaku tudi Petar iz Zagreba, prav tako udeleženec te izmenjave. Ker je ravno na dan odhoda v Avstriji zapadlo kar nekaj snega, je prišlo do problemov na železniški progi in preden sem prispel do Minhna sem moral presesti šest vlakov in en avtobus. Seveda mi to ni pokvarilo navdušenja, ki se je le še povečalo ob prihodu v Minhen, kjer so me pričakali že poznani člani EESTEC LC Munich.

Tokrat sem bil prvič na izmenjavi, kjer, za razliko od delavnice, ni strokovnega dela. Poudarek je predvsem na druženju in spoznavanju tuje kulture ter naravnih znamenitosti. Posebnost te izmenjave pa je bila tudi ta, da nismo bili nastanjeni v hostlu temveč smo spali kar v stanovanjih organizatorjev, kar se je izkazalo za odlično idejo, sploh če si imel tako super gostitelja kot jaz. Eno jutro nam je za zajtrk pripravil tradicionalno bavarsko jed – weisswurst (bela klobasa) s posebno gorčico in slanimi prestami.

Minhen je v času Oktoberfesta zelo zanimiv. Obišče ga preko 6 milijonov turistov, mnogi pridejo celo iz drugih kontinentov, da si ogledajo največji festival piva na svetu. Povsod je mnogo dogajanja, domačini pa večinoma hodijo okrog v tradicionalnih bavarskih oblačilih. Tudi mi smo si ogledali Oktoberfest in predvsem nam je bilo všeč vzdušje, ki nastane v šotorih v popoldanskih urah. Vsi ljudje skupaj plešejo, pojejo in se zabavajo. Dogajanje se zaključi ob 23h, ko se večina ljudi prestavi v bližnje lokale na tako imenovane Oktoberfest afterpartyje.

Nek večer smo čisto po naključju spoznali mladega Ethana iz Nove Zelandije, ki se je takoj po končani srednji šoli odpravil v Evropo, kjer že 8 mesecev potuje naokrog in je do sedaj videl že skoraj celo Evropo. Ker ni imel kje prespati, smo ga povabili v naše stanovanje. V naši družbi mu je bilo tako všeč, da je z nami ostal kar dva dni, za tem pa odpotoval naprej v mesto Bonn, kjer se je želel zaposliti kot dizajner v tovarni lizik Chupa Chups. Ethan se nam je pridružil tudi na city rallyju, ki je odlična priložnost za spoznavanje mesta, ob enem pa se še zelo zabavaš ob tekmovanju v izpolnjevanju raznih nenavadnih nalog. Ena izmed nalog je bila, da moramo nekako zaslužiti 5€. S Hagenom iz Zuricha sva se odločila, da bova poskusila prodajati poljube po 1€. Denar sva zaslužila neverjetno hitro, a vam lahko le v živo na skrivaj povem zakaj

Zadnji dan smo večinoma preživeli s sprehajanjem in poležavanjem po čudovitem grajskem parku. Zvečer smo imeli še mednarodni večer, kjer je vsakdo predstavil dobrote iz svoje države. Proti koncu večera smo se počasi poslovili in odšli vsak do svojega stanovanja s kislim nasmeškom na obrazu, saj je sledil čas za odhod nazaj domov.

Pot domov je vedno nekoliko grenka, saj si po tednu, polnem dogodivščin in zabave, takrat nekaj ur osamljen in razmišljaš le kdaj boš naslednjič spet videl svoje EESTEC prijatelje. Na srečo se mi je na vlaku v kabini pridružil mladenič, ki je s seboj prenašal desko za surfanje. Ko vidiš kaj takega seveda ne moreš ostati kar tiho, zato sva po mojem zvedavem vprašanju hitro zapadla v debato o njegovem tromesečnem potovanju po Avstraliji in pot je tako mnogo hitreje minila.

Kot vsako leto, EESTEC LC Ljubljana tudi letos organizira mednarodno delavnico, na kateri bomo gostili 15-20 študentov iz cele Evrope. Delavnica bo potekala od 22. do 30. oktobra 2011, tematika pa se bo tokrat nanašala na električna vozila in zeleno energijo.

Tekom tedna se bomo učili o tem kako električna vozila delujejo,  kako se obnesejo v trenutni infrastrukturi ter na kakšne probleme lahko naletijo uporabniki in proizvajalci. Predavanja bodo tako obsegala tudi reciklažo v industriji, učinkovito rabo energije, predstavitev baterij in podobno. Govora pa bo tudi o čisti energiji in obnovljivih energetskih virih.

Tematiki se bomo skušali približati tudi iz bolj praktičnega vidika, saj bodo participanti tekom delavnice izdelovali modele električnih vozil, na katerih bodo pridobljeno teoretično znanje lahko preizkusili v praksi.

Poleg tega si bomo vzeli tudi čas za ogled Ljubljane in nekaterih drugih slovenskih naravnih ter kulturnih znamenitosti. Konec tedna pa bomo že tradicionalno zaključili z mednarodnim motivacijskim vikendom nekje na podeželju, kjer bomo skupaj s še nekaterimi mednarodnimi društvi motivirali nove člane, imeli treninge mehkih veščin ter se zabavali na tematskih zabavah.

Več o delavnici pa si lahko preberete na uradni spletni strani.

V sredo, 20.7.2011, smo se Uroš, Maja in jaz (Anže) odpravili na pot na Balkan. Moj cilj je bila Banja Luka in delavnica z Linux tematiko in naslovom Let the Penguin IN!, njuna končna destinacija pa je bilo Sarajevo in delavnica eMovie Academy. V načrtu smo imeli še obisk nekaterih EESTEC članov in ogled Novega Sada in Beograda.

Ko smo prišli v Novi Sad, nas je tam pričakal Ivan in nas peljal na ogled trdnjave, na kateri vsako leto poteka glasbeni festival Exit. Po ogledu mesta smo se odpravili proti Beogradu, kjer nas je čakalo prenočišče. Drugi dan smo se srečali z Djordjetom in Darijo, ki sva jih z Urošem spoznala že v Atenah. Dan smo preživeli na Beograjski trdnjavi Kalemegdan, kjer se nam je pridružilo še polno tujih EESTEC članov, ki pa so bili prav tako namenjeni v Sarajevo. Večer smo zaključili na splavu, nato pa se zjutraj ponovno z avtom odpravili v Sarajevo.

V Sarajevu sta šla Uroš in Maja v hostel, kjer so spali participanti delavnice, jaz pa sem poklical prijatelja Nedima, s katerim sva se spoznala na delavnici v Beogradu. Ponudil mi je prenočišče, na to pa me odpeljal na ogled Sarajeva. Zvečer smo se dobili z nekaj EESTEC člani iz Sarajeva, se pripravili za spoznavni žur in skupaj odšli v mesto. Tam sem spoznal participante sarajevske delavnice in srečal še enega EESTECovca iz Aten, ki pa je doma iz Banja Luke, mojega končnega cilja, in mi ponudil prevoz, ter me tako rešil zgodnjega vstajanja in potovanja z vlakom.

Banja Luka, veliko novih obrazov, kar nekaj že poznanih. Kmalu sem ugotovil, da je tu skoraj pol ekipe s katero smo bili skupaj že v Atenah. Že prvi dan nas je presenetila obilna večerja, kjer je bilo hrane toliko, da smo jo komaj pojedli. Zvečer se je odvijal spoznavni žur, kjer smo spoznali vse participante in organizatorje ter se ob glasbi in plesu sprostili in se zabavali do poznih ur.

V naslednjem tednu smo najprej vsi šli na Debian konferenco, kjer so se svoje delo predstavljali nekateri razvijalci. Konferenca je bila zelo obiskana in poučna. Sledila so vsakodnevna interaktivna predavanja v računalniški učilnici na njihovi fakulteti. Spoznali smo osnove Linuxa in se naučili postavljanja serverjev in namestitev virtualnih sistemov. Posebnost te delavnice so bili definitivno prekomerni obroki hrane. Kamorkoli smo šli, je bilo hrane toliko, da se je ni moglo pojesti. Vsak večer smo imeli zabave na katerih ni manjkalo ničesar, končale pa so se večinoma z nočnim kopanjem v centru Banja Luke. Posebnost te delavnice pa je bil tudi nočni city rally, ki je bil prvi te vrste. Začel se je okoli 01:00 ure zjutraj, takoj po tradicionalnem dogodku z imenom International dinner. Navada je, da se na vsaki delavnici organizira večer, kjer vsi participanti iz različnih lokalnih komitejev, predstavijo tradicionalno hrano in pijačo, ki je značilna za državo od kjer prihajajo. Ob koncu delavnice smo še obnovili, kar smo se naučili, naredili evalvacijo delavnice in končali z zaključno ceremonijo. Za darilo smo vsi člani prejeli sexy spodnje perilo z napisom Let the Penguin IN! in potrdilo o opravljeni delavnici. Še zadnjič smo skupaj zažurali nato pa se vrnili v hostel in prespali še zadnjo noč. Zjutraj smo se v solzah poslovili od vseh participantov, ki so odhajali domov. Zadnji dan sta se mi pridružila še Uroš in Maja nato pa smo se odločili, da ostanemo še en dan. Spali smo pri Aleksandru, ki je bil prav tako participant, vendar živi v Banja Luki.

Preživeli smo še en nor dan in noč, nato pa zjutraj odšli proti Ljubljani.