Za svojo prvo delavnico sem izbrala Zürich, mesto katero me je s svojo arhitekturo že navdušilo med turističnim obiskom pred nekaj leti. V desetih dneh od 29. aprila do 8. maja pa sem ga spoznala še v čisto drugi luči v družbi udeležencev delavnice iz cele Evrope in organizatorjev, ki so s svojim trudom poskrbeli, da smo bodoči inženirji Švico zapustili vse prej kot jezni. Bili smo navdušeni.

Malček jeze smo potrebovali le med dopoldanskim akademskim delom, ko smo sestavljali svoje katapulte. Ideja projekta prihaja iz zelo popularne igre Angry birds. Naša naloga je bila, da po skupinah zgradimo svoje katapulte, ki smo jih na končnem tekmovanju tudi preizkusili z uničevanjem lesenih gradov in jajčnih lupin, ki so predstavljale pujske. Morda se to sliši nekoliko smešno in otročje, a za realizacijo takega katapulta je bilo potrebno veliko inženirske iznajdljivosti, saj smo naleteli na kar nekaj problemov ter tudi fizikalnega in programerskega znanja.

Popoldnevi in večeri so bili namenjeni spoznavanju mesta, novih prijateljev, druženju in zabavi. V celem tednu sem doživela toliko zanimivih in zabavnih stvari, tako da bom v nadaljevanju omenila le nekaj najboljših. Ponedeljkovo popoldne smo preživeli na zelo zanimivem city ralley-u. Razdeljeni v skupinah smo mesto spoznavali skozi zabavne izzive in naloge, ki so nam jih postavili organizatorji. Plavanje v jezeru, poljubi neznancev, petje božične pesmi na ulici ter izvirne fotografije, so le nekatere izmed nalog, ki smo jih morali opraviti. Stalnica vseh Eestec delavnic je mednarodna večerja, ki je prav posebno doživetje, saj vsak od udeležencev predstavi svojo državo skozi značilno kulinariko. Organizatorji pa so bili zelo izvirni tudi v pripravi različnih tematskih zabav, meni najljubša je bila »Tramparty«, kjer smo se oblečeni v zdravnike in medicinske sestre zabavali kar na tramvaju. Polno presenečenj smo bili deležni tudi čez vikend, ki smo ga preživeli v Alpah. Tam smo se sproščali v bazenu, tekmovali v posebnem rally-u z avtomobilčki, imeli tradicionalni švicarski večer in se v nedeljo tudi poslovili ob gledanju fotografij iz celotnega tedna, obdarovanju in »pižama party-u«.

Celotna delavnica je prehitro minila v super mednarodni družbi, čudovitem mestu in zabavnem vzdušju. Polna entuziazma se že veselim mojih naslednjih Eestec doživetij!

Kaj?

Srečanje vseh študentov elektrotehnike in računalništva (seveda pa ste dobrodošli tudi vsi ostali!) s celega Balkana in drugih predelov Evrope, kjer se tekmuje v športih in v znanju iz elektrotehnike in računalništva. Seveda pa tekmovanja niso predpogoj za udeležbo, saj se na  Elektrijadi predvsem tudi žura cele dni in noči, ustvarja nova poznanstva ter nasploh ves čas na polno uživa!

Kdaj & Kje?

17.5. – 24.5. na obali Črnega morja v Kranevu v Bolgariji

Zakaj?

Ker enostavno ne smeš zamuditi tega nepozabnega dogodka, na katerem se lahko dokažeš v svojem znanju, poleg tega pa si privoščiš idealno sprostitev pred poletnim izpitnim obdobjem v neponovljivi atmosferi Elektrijade!

Cena?

Vse to za samo 190€, cena pa se bo zelo verjetno še znižala! V ceno je vštet prevoz, nastanitev, poln penzion, vstop na vse zabave in tekmovanja ter zagotovljena neskončna zabava!

Prijave so možne do zapolnitve prostih mest – zato pohiti in si zagotovi mesto ZDAJ!

Več info na www.elektrijada.com

Za še več info pa se lahko obrneš na matic.jesenovec@eestec-lj.org ali 040 200 815 (Matic)

Dogodek: JobFair 2012 – sejem možnosti in priložnosti.

Lokacija: Avla Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za računalništvo in informatiko, Tržaška 25, 1000 Ljubljana

Čas: 7. maj – 9. maj 2012

Organizator: EESTEC LC Ljubljana

V mednarodnem združenju študentov elektrotehnike in računalništva (EESTEC) smo prepričani, da je povezovanje študentov in industrije že v času študija ključnega pomena pri
uspešnem zaposlovanju. S tem namenom letos petič zapored organiziramo sejem podjetij JobFair. Uspešnim slovenskim podjetjem tako damo možnost, da se predstavijo študentom
naravoslovno tehniških fakultet in poiščejo želen kader. Študentje pa s tem dobijo odlično priložnost pridobiti pomembne informacije o zaposlovanju ter hkrati navezati stike s
predstavniki podjetij.
Če te torej zanima, s čim se ukvarjajo slovenska podjetja, če bi rad ugotovil, kako do želenega delovnega mesta ali si morda poiskal prakso oz. štipendijo, nas obišči od 7. do 9. maja v avli Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za računalništvo in informatiko. Poleg stojnic na katerih se bodo predstavljala podjetja, bodo vse dni sejma organizirana zanimiva predavanja, ki jih vsekakor ne smeš zamuditi. Bodi radoveden, sprašuj in poišči potrebne informacije, saj je to edina pot, da najdeš svojo pravo priložnost.
Se vidimo na sejmu možnosti in priložnosti! Podrobnejše informacije in natančen program najdete na: www.jobfair.si in http://www.facebook.com/JobFairLjubljana.

Te zanima eno izmed najuspešnejših slovenskih podjetij iz področja elektrotehnike?

Ekskurzija v ELRAD International

O podjetju:

ELRAD je skupina, ki na področju elektrotehnike navdušuje s tehnološko vodilnimi izdelki in storitvami, s katerimi zagotavljajo visoko stopnjo kvalitete in zanesljivosti ustrezno zahtevam večine vodilnih proizvajalcev elektronskih aparatov sodobnega časa.

Krovna družba ELRAD International d.o.o. v Gornji Radgoni je bila ustanovljena leta 1996 z glavno dejavnostjo – razvoj in proizvodnja elektronskih naprav. Trenutno je ELRAD International d.o.o. eno od vodilnih evropskih podjetij, specializiranih za razvoj in proizvodnjo elektronskih regulacij.
Razvijajo elektronske sklope za končne izdelke na področjih:

• malih gospodinjskih aparatov,
• električnih orodij,
• bele tehnike,
• avtomobilske industrije in
• drugih področij.

Družba je s svojo dejavnostjo ob sicer 67% izvozu na trge EU in tretjih držav, močno vpeta v mednarodne gospodarske tokove. Delovanje družbe in svojo dejavnost v tujini uspešno širijo tudi s pomočjo dveh hčerinskih družb, ki delujeta v okviru matičnega podjetja, in sicer skupino ELRAD poleg matične družbe tvorita še hčerinski družbi
- v SRBIJI: ELRAD Serbia d.o.o. (ustanovljeno leta 2004),
- na KITAJSKEM: ELRAD Electronics (Dong Guan) Co., Ltd. (ustanovljeno leta 2007).

Podrobnosti o ekskurziji:

Ekskurzija je primerna za vse študente elektrotehnike in je brezplačna!
Na ekskurzijo se bomo odpravili v četrtek, 26.4.2012, ob 8 uri zjutraj (zberemo se pred vhodom Fakultete za elektrotehniko). V Gornjo Radgono bomo prispeli okoli 11. ure, kjer bomo imeli 2 urni ogled podjetja in pogostitev. Okoli 14. ure se bomo odpravili nazaj proti Ljubljani. Predviden prihod v Ljubljano je ob 17h.
Vsak udeleženec bo na avtobusu prejel sendvič in pijačo.

Če imate kakršnakoli dodatna vprašanja se lahko obrnete na 031 457 897 (Luka) ali pa na info@eestec-lj.org.

Spet je čas za najpomembnejši letni dogodek EESTEC-a, kongres.

Spet smo se odločili, da ne bomo povprečni in leteli pičlih 2200 kilometrov, ampak gremo kar z avtom. S kombijem, če smo natančni. Tako se nas je 28.4.2012 5 odpravilo iz Ljubljane proti Budimpešti, kjer smo pobrali še dva EESTEC-ovca, potem pa smo se odpravili na sever, daleč na sever.

Naš cilj je bila Estonija, pot nas je pa popeljala skozi Budimpešto, Bratislavo, Varšavo, blizu Vinusa, skozi Rigo ter do končnega cilja, Tallinn. Vmes pa smo se ustavili še v Gliwicah, kjer so nas prijatelji iz tamkajšnjega komiteja nahranili za dolgo pot. Vse skupaj nam je vzelo 32 ur ter kar nekaj živcev, saj Poljska še vedno nima urejenih (ali obstoječih) avtocest, tako smo prispeli na sever z povprečno histrostjo 85 km/h.

V Tallinnu nas je pričakala zima, a nas je pogrelo toplo vzdušje takrat že okoli 130 predstavnikov večine vej EESTEC-a. Kongres kot dogodek je namenjen volitvam mednarodnega odbora in teles, sprejemanje odločitev glede mednarodnega statuta in podobna legislativna opravila. Čeprav se sliši vse skupaj malo dolgočasno, se večina ljudi šele na kongresu zave, kako ogromna stvar je ta EESTEC in kako deluje, kar (vsaj v mojem primeru) vedno povzroči ogromen val motivacije za delo in izboljšavo društva.

Prve 4 dni smo preživeli v Tallinnu, druga polovica kongresa pa je potekala v Rigi, do katere je načeloma 5 ur vožnje, a moraš biti dokaj spreten pri prehitevanju neskončne kolone tovornjakov, ki se vleče nekako od Slovenije pa to Tallinna (V obe smeri, nekje se ne ujema kam vsi gredo, a pustimo to). Luksuz lasnega prevoznega sredstva nam je dovolil, da smo spali malo dlje kot ostali, a smo kasneje ugotovili, da imajo vozniki naših avtobusov samomorilska nagnjenja in vozijo 120 km/h pri omejitvi 90, ter prehitevajo vse kar jim je v napoto.

Riga kot mesto se nam je zdela lepša, mogoče samo zato ker ni snežilo, ni pihal veter, ni bilo oblačno, ni se nam vendo mudilo nekam in neka skupina igralcev na cesti je igrala “Paradise” od Coldplay-ev in podobne pesmi.

Vsekakor smo se malo sprostili, potem pa začeli z glasovanji letošnjega mednarodnega odbora, ki ga letos sestavljajo večinoma osebe iz Balkana, ter eden iz Lizbone, da uravnoteži stvari.

Pot nazaj je bila malo bolj udobna, ker smo imeli enega potnika manj (Ta še vedno potuje nekje na Švedskem, če se ne motim) in smo porabili samo 25 ur (Vožnja navzdol je hitrejša kot navzgor seveda), da smo prispeli nazaj domov. Na izvozu za Domžale nam je zelo elegantno zmanjkalo bencina, a nam ni bilo hujega.

Na vsak način, še en uspešno zaključen kongres, še eno super EESTEC leto za nami in še eno neverjetno leto prihaja.

Upam, da se vidimo nekje v tujini.

Za svojo prvo delavnico sem izbrala TOOL: Engineering Economics and Management, ki jo je LC Ankara organiziral med 10. in 17. marcem 2012. Tema delavnice je bila podjetništvo, organiziranje in vodenje projektov. Pred delavnico sem preživela 3 naporne dni polne ogledov, žuranja in turške hrane pri prijatelju v Istanbulu, mestu, ki me je s svojo eksotično kaotičnostjo popolnoma očaralo.
Tako sem po neprespani noči odpotovala v Ankaro na delavnico. Celodnevne treninge in predavanja so prekinile le zabavne igrice namenjene boljši koncentraciji in zbranosti. EESTEC trenerji so se zares potrudili pri posredovanju svojega znanja o vodenju projektov, časovnem usklajevanju, predvidevanju težav, načrtovanju finančnega plana in podobnem. Ob veliki meri praktičnega dela, debat, dela po skupinah in aktivnega vključevanja vseh udeležencev jim je naloga več kot odlično uspela. Delovni del dneva se je zaključil z refleksijskimi skupinami, kjer smo v super vzdušju predebatirali dnevno dogajanje.
Vsak večer smo se odpravili na različne tematske zabave. Vredno bi bilo izpostaviti International night, kjer smo spoznavali kulinariko različnih delov Evrope in pa turški večer s tradicionalno turško (in malo grško) glasbo, profesionalno trebušno plesalko in odlično turško večerjo.
Fun fact: Vsako leto 10. novembra ob 9.05 Turčija v spomin na Ataturka (19.5.1881 – 10.11.1938) za 1 min obstane. Tudi promet se ustavi, vozniki izstopijo iz avtov in ob njih 1 min nepremično stojijo.
Edini prost dan delavnice je bil tako namenjen ogledu muzeja Ataturka. Po pregledu vseh njegovih mečev, robčkov, portretov, njegovega nagačenega psa in vseh oblek smo prišli do spoznanja, da skrivnosti, ki stoji za tolikšnim občudovanjem, nikoli ne bomo razumeli.
Poleg treningov, ki so nam jih pripravili EESTEC trenerji, smo imeli tudi nekaj predavanj na campusu. Najbolj nas je navdušilo izvrstno predavanje prof. Adil Orana o Networkingu.
Ne da bi opazili se je teden končal in prišel je zaključni večer. V planu je bilo poslavljanje, vendar se je izkazalo, da se je velika večina udeležencev odločila ostati v Turčiji še vsaj en dan po delavnici. Tako smo se po dolgo pričakovanem spancu prebudili okoli poldneva in skupaj odšli po mestu. Po zabavi v enem boljših klubov Ankare smo ob 2h zjutraj ujeli avtobus do Istanbula. Skupaj z 8 udeleženci in organizatorko, ki se nam je zadnji hip pridružila, smo še 2 dni raziskovali to ogromno mesto.
Komaj čakam svojo naslednjo EESTEC delavnico!

V soboto 18.2.2012 smo se trije člani LC Ljubljana odpravili na dolgo pot do Skopja, kjer je bila organizirana delavnica RoboMac 2012. V Ljubljani smo vsi navdušeni sedli na vlak in tako se je Domnu, Mojci in Nini pričel nepozaben teden. Po 12-urni vožnji smo prispeli v Beograd, kjer nas je pričakal grozljiv vlak naprej do Skopja.
Že na postaji so nas lepo sprejeli in pospremili do naših hostlov, ki so presegli naša pričakovanja. Nemudoma smo spoznali, da bo celoten teden naporen, saj nismo imeli prav veliko časa za počitek. Takoj smo se odpravili na spoznavni večer v njihovem študentskem domu. Presenetila nas je gostoljubnost in odprtost prav vseh še posebej pa domačinov. Prav kmalu se je začelo spoznavanje makedonske kulture vključno z njihovimi plesi, brez težav pa smo našli tudi skupni jezik. Domen, ki je že malo starejši član EESTEC-a pa je ponovno srečal prijatelje iz prejšnjih delavnic. Zaradi utrujenosti od vožnje se nas je le peščica odpravila naprej v diskoteko.
Naslednji dan so nas še uradno sprejeli tudi na njihovi fakulteti, kjer so nas pozdravili dekani, prodekani in ostali pomembneži. Po nagovoru smo imeli odlično pogostitev, sledila je kava in kosilo, ki je bilo vsak dan v znani makedonski restavraciji. Popoldan so nas čakala predavanja. Skozi teden smo imeli kar 8 predavanj, nekatera bolj, nekatera manj zanimiva, naučili pa smo se veliko novega.
Ta večer pa smo se še bolj naužili makedonske kulture, saj so nam pripravili njihov tradicionalni večer, po katerem je sledil žur v rock baru z odlično glasbo do jutranjih ur.
Na njihovi fakulteti je ta teden potekal Robomac, katerega se je udeležilo okoli 100 ljudi med njimi pa so bili tudi študenti makedonskih fakultet. Naša naloga je bila, da vsaka skupina pripravi svojega robota za tekmovanje ob koncu tedna. Slovenci smo bili najbolj navdušeni nad nalogo kako robota pripeljati skozi labirint. Tako smo vsako dopoldne imeli čas namenjen pripravi najbolj spretnega robota. Sprva se nam je zdelo, da je naloga prelahka, vendar smo že kmalu naleteli na težave, reševanje le the pa se je v petek zavleklo do poznih večernih ur. Naj omenimo še druge kategorije tekmovanja, med njimi so nekatere temeljile na hitrosti robota, druge na premagovanju ovir, najbolj zanimiv pa je bil humanoid (robot po vzoru človeškega telesa). Po enotedenskem delu smo dočakali tekmovanje, ki je potekalo v njihovi Operi. Vsi smo začeli pokazati čim več, saj je bilo gledalcev zelo veliko in konkurenca za medalje izredno močna. Čeprav nam ni uspelo zmagati, smo prav vsi pokazali naše znanje, sposobnosti in vloženo trdo delo.
Časa za počitek je bilo zelo malo, vsak večer so nam pripravili poseben dogodek. V spomin se nam je najbolj vtisnil mednarodni večer na katerem smo preizkusili hrano in pijačo držav udeleženk na delavnici. Slovenci smo navdušili z domačo potico, vinom in borovničkami. Predstavljajte si ena soba, 15 držav, 50 ljudi in sama dobra volja, belgijski vaflji, švicarska čokolada, srbska rakija, hrvaška medica…. A to še ni bilo vse. Za tem smo se odpravili v bar, kjer so nas pričakali trubači in igrali kar med name; dejstvo, da smo na Balkanu je bilo očitno. Naj omenimo še medijsko oglaševan vinski večer, na katerem ni primanjkovalo elegantnih večernih oblek, dobrega vina, kamer, vplivnih ljudi in prisiljenih nasmehov. Ker pa smo potrebovali tudi večer za sprostitev smo v petek imeli športni večer – bowling, drsanje in namizni tenis.
Teden se je prehitro končal, zaključili pa smo ga kar na fakulteti. S težkim srcem smo se poslavljali cel večer in pritekla je tudi kakšna solza. Še vedno pa smo prepričani, da se bomo srečali nekje v Evropi!

Beograd, skoraj bi lahko rekli naš bratski LC, je ponovno organiziral event. Zares so neverjetni, saj organizirajo mednarodni dogodek kar vsakih par mesecev. Tokrat je šlo za izmenjavo, kar pomeni, da dogodek ni bil poučnega značaja, pač pa je bil namen predvsem spoznavanje Beograda, povezovanje med ljudmi ter neskončno zabavanje. Seveda Slovenci v Beogradu nikdar ne smemo manjkati, zato smo se ponovno odpravili na roadtrip! Tokrat smo bili v avtu Demjan, Uroš, Matic in jaz, še en Matic

Tekom tedna smo si ogledali muzej Nikole Tesle, vojaški muzej, graščino kralja Karađorđevića, ter mogočni Beograjski Hram, skoraj vsakodnevno pa smo obiskovali tudi slavno trdnjavo s parkom Kalemegdan, kjer smo si ogledali tudi vojaške rove pod njim.

Bolj zabavni del programa pa je obsegal celodnevni city rally, bowling, mednarodno večerjo ter tradicionalni srbski večer. Obiskali smo tudi najbolj famozne Beorgajske klube kot sta Plastik in Mr. Stefan Brown. Ob koncu tedna pa smo se odpravili iz mesta v bolj podeželjsko hribovito okolje, kjer smo uživali v lepi srbski naravi ter se zabavali od zgodnjih popoldanskih ur pa vse do jutra.

Ker smo se imeli tako noro dobro, se je Uroš odločil kar malo podaljšati svoj obisk in je še dva dni ostal v Beogradu, ostali pa smo se vrnili v Slovenijo, a seveda ne še takoj domov. Za en dan smo se oglasili še v Osilnici na Trainers Forumu, kjer smo se po dolgem času srečali z nekaterimi našimi dobrimi prijatelji trenerji iz cele Evrope.

Think Smart, Act Green delavnica v Atenah se je uradno začela 29.1.2012. Ker sva bila z Anžetom v Atenah že na njihovi prejšnji delavnici maja 2011, sva vedela kako čas hitro mine. Zato sva se odločila najin izled podaljšati iz 7 dni na 12. Tako sva izlet začela že 27.1.2012. Ko sva pristala naju je na letališču čakal Thanos. Trenutno je predsednik LC Aten, pravtako pa tudi EESTEC trener. Prva dva dni sva spala pri njemu, ker sva jaz in Thanos pripravila tudi dva treninga med delavnico. Prvi večer smo se odpravili v zanimiv bar, kjer so bili tudi udeleženci iz Turčije, ki so pravtako prišli par dni prej. Drugi dan smo večino prespali. V večeru pa je Anže odšel do ostalih udeležencev, jaz in Thanos pa sva pripravila prvi trening. Potem sva se pridružila ostalim in skupaj smo odšli v šiša bar. Naslednji dan se je dogodek uradno začel. Čez dan smo se premaknili v hostel in čakali in spoznavali participante, ki so prihajali ali pa so že prišli. Po večerji smo imeli “ice-breaking” igre in se tako še bolje spoznali. Za spoznavni večer oziroma welcome party pa je LC Athens organiziral privatno zabavo na kampusu. Po dolgi neprespani noči smo z avtobusom odšli v center obnovljivih surovin, ki si sama proizvaja elektriko in je tako neodvisna. Spoznali smo kako pridobivajo elektriko iz veternih elektrarn in jo shranjujejo v vodikove celice. Po ogledu sva s Thanosom izpeljala prvi trening na temo “teambuilding”. Po večerji smo se ponovno odpravili v bar/klub Why Sleep. Tretji dan smo se odpravili v kampus na fakulteto za elektrotehniko, kjer smo imeli otvoritveno ceremonijo. Potem so sledila predavanja. Prvo predavanje je bilo uvod v zeleno energijo, drugo pa o veternih turbinah. Na predavanju so nam pokazali tudi pravo veternico in razložili celoten proces. Po večerji pa smo se odpravili v “Ghost bar” kjer smo imeli karaoke večer. Verjeli ali ne, prav vsi participanti so veselo vreščali v mikrofon in se kar grebli, kdo bo naslednji. Naslednji dan je bil čas za ogled akropole in muzeja o akropoli. To dejavnost sva z Anžetom prespala, ker sva se je udeležila že lansko leto. Končno sva uspela spati več kot 2 uri na noč. Po kosilu smo imeli “city-rally”, ki je bil pravtako podoben lanskoletnemu, vendar je bil še vedno zelo zanimiv. Zvečer smo se ponovno odpravili v klub. Peti dan smo imeli ponovno lekcije. Na fakulteti smo imeli najprej predavanje o sončnih celicah, po kosilu pa smo vsi skupaj s predavateljem sestavljali sončno elektrarno. Zvečer smo se ponovno odpravili v klub “Dream City”. Zanimivo je, da so klubi v Atenah na dveh lokacijah. Ko je zima so klubi v centru mesta, med poletjem pa ob obali. Večina klubov ima tako 2 lokaciji. Lansko leto sva bila z anžetom pravtako v klubu “Dream City” ampak na njegovi letni lokaciji na plaži. Naslednji dan smo se z avtobusom odpravili v N. Anxialos. Malo mesto približno 4 ure vožnje severno iz Aten, ki leži ob morju. Tam smo ostali cel vikend. Prvi večer smo imeli “international dinner”. To je nekakšna večerja specialitet iz vseh držav udeležencev. Poleg domače hrane pa seveda spadajo zraven tudi tradicionalne pijače. Po večerji pa smo imeli, kar v hotelu, “T-shirt party”. To je zabava na kateri vsi oblečemo bele majice in si jih potem z markerji podpisujemo in pišemo razna sporočila. Drugi dan v N. Anxialosu so participanti odšli na ogled neke vasice, jaz in Thanos pa sva pripravljala drugi trening na temo “Creative Thinking”. Ko so se participanti vrnili smo imeli trening, po tem pa posebno večerjo z morsko hrano. Na koncu smo imeli še tematsko zabavo, na kateri smo bili vsi oblečeni na temo “Hollywood”. Sredi zabave se je meni in Anžetu porodila ideja, da preveriva kako mrzlo je morje. Zjutraj smo se odpravili nazaj v Atene. Kljub temu, da je bil to zadnji dan namenjen odhodom, noben participant ni imel leta tisti dan. Tako smo se zvečer ponovno dobili v baru in tako še enkrat praznovali “farewell party”. Jaz in anže sva ostala(prespala) v Atenah še en dan in se ponoči končno odpravila na letališče.
Tako sva končala še en nepozaben izlet v Grčijo, ki pa defenitivno ni bil zadnji.

Ali si pripravljen sprejeti izziv?

Imaš rad/a ekstremna tekmovanja? Potem je dvanajsti BME International 24-urni izziv programiranja, Challenge24 pravo tekmovanje zate! Na tekmovanju lahko uporabljaš katerakoli orodja, knjige, programsko opremo in programske jezike, razen zunanje pomoči, da dokončaš zadano nalogo.

Informatika ali umetna inteligenca? Teorija algoritmov, matematika? Lahko se poizkusiš v vseh, če misliš, da zmoreš.

Ekipe trojk, ki dosežejo finalno 24-urno rundo bodo morale dokazati, da so zmožne reševanja nalog hitro in učinkovito. Ne pričakujte lahke zmage! Od vas se lahko pričakuje profesionalno znanje ali ekstremna iznajdljivost. Jasno je, da boste rabili dobro organizirano in utečeno ekipo, ki učinkovito deluje tudi pod pritiskom.

Najboljši finalist bo nagrajen tudi z vrednostnimi nagradami. Med tekmovanjem bodo organizatorji zagotovili hrano, pijačo in seveda z nepogrešljivo kavo.
Prednost takega tekmovanja so predstavniki različnih sponzorjev, ki te lahko odkrijejo. Sponzorji so: SAP, Fornax, Google, iFlow, iGo ali Graphisoft.

Registrirate se lahko na strani http://ch24.org do 23.2.2012. Na strani lahko najdete tudi dodatne informacije.

Pozdrave,
Organizatorji