Poročilo: eMovie Academy

Jupiiiii sprejeta sem na svojo prvo delavnico eMovie Academy v Sarajevu. Ob tej novici sem si takoj zamislila, da bi lahko letošnje poletje izkoristila za “Balkan trip”. Po raznoraznih prepričevanjih, pripravah in vseh stvareh, ki jih je potrebno urediti pred potovanjem, je končno prišla sreda 20.7.2011 zgodaj zjutraj, ko smo se na pot z avtom odpravili Uroš, Anže in jaz (Maja). Fanta sta nekaj EESTEC delavnic že preživela, zato smo na naši prvi ciljni točki – Novi Sad – hitro dobili krasnega turističnega vodiča Ivana. Zaradi poletja pa na žalost nismo dobili prenočišča v Novem Sadu pri nobenem izmed EESTECovcev, zato smo za pomoč prosili prijatelje iz Beograda. Seveda smo posteljo hitro našli. Ne ravno v ponos EESTEC LC Ljubljana, smo se odpravili spat, brez žuranja. Naslednji dan smo preživeli v prekrasnem Beogradu, no ja, večino na Kalamegdanu. Dopoldne smo bili le Uroš, Anže, naš novi turistični vodič Djordje in jaz. Čez dan pa so se nam pridružili še ostali Beograjčani, vsak pa je s seboj pripeljal še enega izmed tujih EESTECovcev. Kmalu smo ugotovili, da so vsi te tuji EESTECovci bodoči participanti delavnice eMovie Academy.  Zvečer smo skupaj okusili žur na splavu, naslednji dan pa smo se nekateri z vlakom, drugi pa z avtom odpravili na pot proti Sarajevu.

Končno smo v Sarajevu. Dan prihodov. Mislila sem, da bo to za mene najtežji dan, a se je izkazalo, da le ni tako težko. Prvi večer smo se z zanimivimi družabnimi igrami participanti med seboj spoznavali in si poskušali zapomniti vsa naša imena. Ja, to je definitivno ena izmed težjih stvari Ko smo led prebili, smo se skupaj z organizatorji prepustili zabavi dolgo v noč. Anže naju je z Urošem naslednji dan zjutraj zapustil in odšel na delavnico v Banja Luko.

Prvi dan, je bila tradicionalna otvoritev dogodka. Organizatorji so nas zelo lepo sprejeli in nas razdelili v skupine. Hkrati, pa je vsaka skupina dobila svoj scenarij za film, katerega bomo snemali v času delavnice.

Nedelja. Pravi dan za snemanje filma po Sarajevu. Dan nam je bil res naklonjen, saj je bil to edini dan brez dežja. Nedeljsko kosilo je bilo nepozabno. Pravi sarajevski čevapčiči. Ja, res so tako božanski, kot vsi pravijo. Skupine, ki so pred večerjo končale film, so popoldne preživele na vrhu Sarajeva, kjer smo občudovali njegovo lepoto, se slikali, peli, plesali, skratka se imeli fino.

V ponedeljek pa je bil že čas za sprostitev. Odpravili smo se v terme. Le te so identične termam Čatež v Sloveniji in kasneje sem izvedela, da imajo istega lastnika Ob prihodu nazaj v hostel, pa je začela naraščati temperatura. Vse kopalnice so bile zasedene, brneli so sušilniki za lase, vonj v hostlu so prevzeli laki za nohte, kasneje pa mešanica parfumov. Frizure popolne, nova obleka in svetlikajoči se čevlji. Ja, ponedeljek je bil d-dan, dan ko smo mi postali zvezde in se odpravili na rdečo preprogo, kjer smo se ponosno sprehodili in prepustili slikanju fotografov. Nato pa smo si pogledali premiero hrvaškega filma. Iz zvezd smo se prelevili v prave Sarajevčane in se odpravili v njihovo tradicionalno kafano z imenom Bosna. Nekateri so bili navdušeni, drugi smo bili malo manj. Tu smo se gnetli mi v svojih najlepših oblekah, nekateri so bili verjetno ravnokar iz službe v delovnih oblekah, tretji v narodnih nošah. Da o letih sploh ne zgubljam besed – po mojem mnenju vse od deklet starih 15 let pa do dedkov. Ker je to poleg tradicionalnega lokala tudi najcenješi lokal v Sarajevu, je okoli polnoči zmanjkalo vse pijače, zato smo se odpravili v diskoteko, kjer smo se napesali do jutranjih ur.

Torek in sredo smo preživeli na fakulteti, kjer smo po skupinah pridno urejali naše posnetke in pripravljali film. V torek zvečer smo imeli mednarodno večerjo. Ta je bila super, saj je bilo na delavnici 16 participantov iz 14 različnih držav in 15 različnih LC-jev. Tako smo vsi okusili veliko novih tradicionalnih jedi in pijač.

Vsekakor prezgodaj je prišel četrtek, ko smo si dopoldne ogledali naše filme. Vsi so bili zanimivi. Nekateri so blesteli v postavljaju kadrov, drugi v igranju, tretji v sinhronizaciji zvokov… Najpomembnejše pa je, da smo se vsi veliko novega naučili. Ker je bilo popoldne končno lepo vreme, smo spremenili začetni urnik in namesto v shopping rajši odšli plezat. Tudi to je bila za marsikoga nova in zanimiva izkušnja. Zvečer pa je sledila še poslovilna zabava in naslednje jutro odhodi. Večina participantov je imela letalske lete zelo zgodaj zjutraj, zato je bilo naše poslavljanje hitro – še dobro, da se bomo kmalu videli na naslednjih delavnicah

Proti popoldnevu sva z Urošem pobrala še Luka, ki nas je prišel obiskat v Sarajevo, in skupaj smo se odpravili proti Banja Luki, kjer je bil še vedno naš Anže. Zvečer smo skupaj s participanti delavnice v Banja Luki “preverili” kakšno je nočno življenje tu. Ni posebnih pripomb Naslednje jutro smo si ogledali še mesto in nato vsi štirje odšli proti Ljubljani in s tem zakjučili naše potovanje po balkanu.

Vse skupaj bi lahko povzela v en stavek. EESTEC delavnice so res kul, še bolj kul je EESTEC folk in komaj čakam, da sedaj že poznane spet vidim, hkrati pa spoznam nove legende.